»Moj roman je pač žirijo prepričal malenkost bolj (...) Gotovo jim moja, se pravi naša slovenska zgodba pripoveduje nekaj o njih samih, tudi Italija pozna podobne človeške pretrese (...) recimo Elsa Morante v svojem romanu Zgodovina (Storia). Vesel sem, ker je izmišljena in hkrati resnična zgodba iz Maribora postala nekakšen univerzalni spomin na vojno. Ki žal še zmeraj traja (...) ne samo v naši percepciji – če samo pomislimo na vse, kar se ta hip dogaja v Ukrajini.«
»Želela sem, da bi bila zgodba zvesta Nashvillu in nekaterim rečem, ki so se zgodile ne samo v mojem življenju, ampak v Nashvillu na splošno.«
»Ivermektin je po moji oceni mit, ki ima nek krog oboževalcev oz. podpornikov. To je zelo privlačna zgodba o poceni čudežnem zdravilu, ki ga umazane, pokvarjene farmacevtske družbe nočejo, ker ne bodo imele profitov...«
»Rad rečem, da se moje mnenje oz. moja sodba zelo razlikuje od večine. Po mojih merilih je dober roman težko napisati, in dejansko jih je malo.«
»Zasukala sem fokus, si izmislila zaplet in zgodba je stekla sama od sebe.«
»Niti pol ure še nisva bili v postelji, ko se je v sobo po prstih pritihotapil moj gospodar v sami srajci kot poprej. Delala sem se, da ga ne slišim, in gospa Jewkes me je prijela za eno podlahet, on pa je odgrnil odejo in legel v posteljo na drugi strani, se polastil moje druge podlahti in jo potisnil pod se, nakar mi je začel tako hlastno poljubljati dojko, kot bi jo hotel požreti.«
»Še zdaj včasih premišljujem o zgodbah, ki bi jih lahko povedale stvari, če bi znale govoriti.«
»Moje ime je Žan Ropret. Sredi ameriške divjine se nama je z očetom zgodilo nekaj nepredstavljivega. In to je moja zgodba. Pošiljam vam jo, ker se mi zdi, da imate radi ameriško naravo.«
»Tudi v tem romanu je tako kot pri večini mojih zgodb: politika, cerkev ali kakršnikoli drugi problemi so vedno samo obrobna zadeva. Tiste stvari, ki se v resnici dogajajo, so vedno v človekovi psihi.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju